TRIGLAV 240: POSVET OB 240-LETNICI PRVEGA DOKUMENTIRANEGA VZPONA NA TRIGLAV PROGRAM IN KNJIŽICA I)VLEČKOV 8. in 9. junij 2018 MOJSTRANA 2018 TRIGLAV 240: POSVET OB 240-LETNICI PRVEGA DOKUMENTIRANEGA VZPONA NA TRIGLAV PROGRAM IN KNJIŽICA I)VLEČKOV 8. in 9. junij 2018 UREDILI: MATIJA ZORN PETER MIKŠA IRENA LAČEN BENEDIČIČ MATEJ OGRIN ANA MARIJA KUNSTELJ MOJSTRANA 2018 TRIGLAV 240: POSVET OB 240-LETNICI PRVEGA DOKUMENTIRANEGA VZPONA NA TRIGLAV: PROGRAM IN KNJIŽICA I)VLEČKOV © 8, ZRC SAZU Geografski i štitut A to a Melika Uredniki: Matija )orn, Peter Mikša, Irena Lačen Benedičič, Matej Ogrin, Ana Marija Kunstelj Izdajatelj: ZRC SAZU Geografski i štitut A to a Melika Za izdajatelja: Drago Perko Soizdajatelj: Gornjesavski muzej Jesenice Za soizdajatelja: Ire a Lače Be edičič Založnik: )alož a )RC Za založnika: Oto Luthar Glavni urednik: Aleš Pogač ik Oblikovanje: Matija Zorn Tisk: ZRC SAZU Geografski i štitut A to a Melika Naklada: 100 izvodov Prva izdaja, prvi natis. Mojstrana 2018 Naslovnica: Triglav na upodobitvi Marka Pernharta (Vrh Triglava, po 1849, 60 x 90 cm, olje a plat u, hra i Narod i uzej Slove ije; fotograf: To až Lauko). CIP - Katalož i zapis o pu lika iji Narodna in univerzitetna knjiž i a, Lju lja a 913(234.323.6Triglav)(082) 796.52(234.323.6Triglav)(082) POSVET ob 240-letnici prvega dokumentiranega vzpona na Triglav (2018 ; Mojstrana) Triglav 4 : progra i k jiži a izvlečkov / Posvet o 4 -letnici prvega dokumentiranega vzpona na Triglav, 8. in 9. junij 2018, Mojstrana 2018 ; [uredili Matija Zorn ... [et al.]. - 1. izd., 1. natis. - Lju lja a : )alož a )RC, 8 ISBN 978-961-05-0091-9 1. Gl. stv. nasl. 2. Zorn, Matija 295208960 ORGANIZATORJI POSVETA Gornjesavski muzej Jesenice, Slovenski planinski muzej (http://www.planinskimuzej.si/) Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademija znanosti in umetnosti, Geografski inštitut Antona Melika (http://giam.zrc-sazu.si/) Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovini, Oddelek za geografijo (http://zgodovina.ff.uni-lj.si/; http://geo.ff.uni-lj.si/) ORGANIZACIJSKI ODBOR dr. Peter Mikša, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino Irena Lačen Benedičič, Slovenski planinski muzej, Gornjesavski muzej Jesenice dr. Matija Zorn, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademija znanosti in umetnosti, Geografski i štitut A to a Melika dr. Matej Ogrin, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo Ana Marija Kunstelj, Javni zavod Triglavski narodni park SPONZORJI IN DONATORJI POSVETA Zavarovalnica Triglav, d. d. (http://www.triglav.si/) PD Ljubljana-Matica (https://www.pd-ljmatica.si/) Rafael, gradbena dejavnost, d.o.o. (http://www.rafael.si/) OMEGA consult d.o.o. (http://www.omegaconsult.si/) Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (http://www.mk.gov.si/) Planinska zveza Slovenije (https://www.pzs.si/) Občina Kranjska Gora (http://obcina.kranjska-gora.si/) POSVET OB 240-LETNICI PRVEGA DOKUMENTIRANEGA VZPONA NA TRIGLAV VSEBINA PROGRAM ……………..……………………………………………………………………………………………………… 10 MATIJA ZORN POSVETOVANJU NA POT ………............................................................................................ 13 I)VLEČKI PETER MIKŠA KAKO JE TRIGLAV PRISTAL V GRBU REPUBLIKE SLOVENIJE …………………………………………….. 15 MARIJA MOJCA PETERNEL ALJAŽEV STOLP – ZGODBA Z NASLOVNICE LETA 1895? …………………………………………………. 15 JANEZ MLINAR V SENCI GORA. OBLIKOVANJE )GORNJESAVSKE DOLINE KOT TURISTIČNE DESTINACIJE … 16 FRANCE MALEŠIČ PRAVI )AČETEK REŠEVANJA V SLOVENSKIH GORAH: REŠEVANJE ANTONA KOROŠCA 6. JULIJA 1822 S TRIGLAVA .…………………………………………………………………………………………… 16 IRENA LAČEN BENEDIČIČ, SAŠA MESEC PRVA VPISNA KNJIGA ALJAŽEVEGA STOLPA ……..……………………………………………………………. 17 GREGA ŽORŽ NA ZAHODNI STRANI TRIGLAVA MED OBEMA VOJNAMA ……………………………………………… 17 ALENKA ŽUPANČIČ PO SLEDEH ARHIVSKIH DOKUMENTOV NA TRIGLAV: OB 111-LETNICI VZPONA ……………… 18 PRIMOŽ GAŠPERIČ, MATIJA ZORN GORSKI RELIEF NA STARIH ZEMLJEVIDIH SLOVENSKEGA OZEMLJA ………………………………… 18 MIHA PAVŠEK, MATIJA ZORN, MATEJ GABROVEC TRIGLAVSKI LEDENIK - SEDEM DESETLETIJ REDNIH OPAZOVANJ IN MERITEV ………………… 19 MAURO HRVATIN, ZORN MATIJA RECENTNE SPREMEMBE REČNIH PRETOKOV IN PRETOČNIH REŽIMOV V JULIJSKIH ALPAH ………………………………………………………………………………………………………… 19 7 POSVET OB 240-LETNICI PRVEGA DOKUMENTIRANEGA VZPONA NA TRIGLAV DUŠAN PETROVIČ, ANITA ANŽELAK, TILEN URBANČIČ, DEJAN GRIGILLO PRIMERJAVA MAKETE TRIGLAVA OB BOHINJSKEM JEZERU Z DEJANSKO OBLIKO GORE … 20 PETER MIKŠA JUGOSLOVANSKI KRALJ PETER II. KARAĐORĐEVIĆ NA TRIGLAVU ………………………………….. 20 HERMAN BERČIČ TRIGLAV ) VIDIKA ŠPORTNEGA TURI)MA ……………………………………………………………………… 21 BLAŽ JEREB, TADEJ DEBEVEC, STOJAN BURNIK PLANINSTVO NA FAKULTETI )A ŠPORT – OD GOLOVCA DO TRIGLAVA …………………………… 21 TOMAŽ PAVLIN TRIGLAV V ŠPORTU ……………………………………………………………………………………………………….. 22 IRENA MRAK, MAJDA ODAR, ANŽE KREK, MIHA MAROLT KRISTJAN BREZNIK )NAČILNOSTI PRISTOPOV NA NAJVIŠJO GORO V SLOVENIJI TRIGLAV, 8 4 M) ……………. 22 PETER MIKŠA, NEJC POZVEK TRIGLAVSKA SEVERNA STENA IN PRVI VZPONI ………………………………………………………………. 23 LJUDMILA BOKAL IME TRIGLAV KOT ENOTA SLOVENSKEGA LEKSIKALNEGA SISTEMA ……………………………….. 24 PETER MIKŠA, MATEJ OGRIN, KRISTINA GLOJEK GORSKA IDENTITETA SLOVENCEV …………………………………………………………………………………. 24 BORUT PERŠOLJA GORNIŠTVO IN TRIGLAV: SEDANJOST V LUČI NJUNE PRVOBITNOSTI …………………………….. 25 MARIJA OGRIN NAJSTAREJŠE POSTOJANKE V V)HODNIH JULIJSKIH ALPAH …………………………………………… 25 FRANCE MALEŠIČ KDOR IŠČE, TA NAJDE: IMENA, I)RA)I, DEJANJA IN DOGAJANJA ……………………………………. 26 NATAŠA MRAK, ANITA ZUPANC TRIGLAV – MOJ DOM? ………………………………………………………………………………………………….. 26 MAJA VEHAR )AOBLJUBA PRED BOGOM IN TRIGLAVOM: POSTAVITEV KOČE IN KAPELICE NA KREDARICI TER PRIMER POROKE KOT I)RAŽANJA PRIPADNOSTI SLOVENSTVU ……………… 27 8 POSVET OB 240-LETNICI PRVEGA DOKUMENTIRANEGA VZPONA NA TRIGLAV MANCA VOLK BAHUN, MATIJA ZORN, MIHA PAVŠEK SNEŽNI PLA)OVI V TRIGLAVSKEM POGORJU …………………………………………………………………. 27 MIRAN HLADNIK TRIGLAVSKE PARTI)ANSKE PLOŠČE ……………………………………………………………………………….. 28 JANEZ BIZJAK TRIGLAV, SVETA GORA MED MITOM IN RESNIČNOSTJO ………………………………………………… 28 JOŽE MIHELIČ TRIGLAV IN LEGENDA O ZLATOROGU ……………………………………………………………………………. 29 MITJA ŠORN, JANEZ DUHOVNIK, TADEJ DEBEVEC GORSKO VODNIŠTVO V TRIGLAVSKEM POGORJU – OD NEKDAJ DO DANES …………………… 29 PETER SKOBERNE PREDLOG ALBINA BELARJA ZA ZAVAROVANJE DOLINE TRIGLAVSKIH JEZER (1908) ………… 30 ALOJZ BUDKOVIČ BOHINJSKA PODRUŽNICA TK SKALA ………………………………………………………………………………. 30 DUŠAN ŠKODIČ DOLOČITEV MEJE NA TRIGLAVU IN VOJAŠNICA MORBEGNA …………………………………………. 31 ŠPELA LEDINEK LOZEJ, SAŠA ROŠKAR PLANINA VELO POLJE ……………………………………………………………………………………………………. 31 MARKO SLAPNIK INTERPRETACIJA GORSKE NARAVE V KAMNIŠKO-SAVINJSKIH ALPAH Z OZIROM NA TRIGLAV KOT SIMBOL SLOVENSTVA ………………………………………………………………………………. 32 FRANC ZABUKOŠEK V SPOMIN NA 4 . LETNICO GORNIŠKEGA DRUŠTVA TRIGLAVSKI PRIJATELJI (1872–2017) ……………………………………………………………………………… JURE TIČAR, MATEJ LIPAR, MATIJA ZORN, ERIKA KOZAMERNIK TRIGLAVSKO PODZEMLJE ………………………………………………………………………………………………. 9 32 33 POSVET OB 240-LETNICI PRVEGA DOKUMENTIRANEGA VZPONA NA TRIGLAV KAKO JE TRIGLAV PRISTAL V GRBU REPUBLIKE SLOVENIJE dr. Peter Mikša Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino peter.miksa@ff.uni-lj.si Gora Triglav, ajvišji vrh Julijskih Alp i Slove ije, je za Slove e prvovrste arod i simbol. Kot simbol Slovencev ga je prvič leta 4 upodo il arhitekt Jože Pleč ik. Med okupa ijo v času druge svetov e voj e je Triglav postal si ol Osvo odil e fro te. Prvič je il doku e tira a listkih, ki so jih 8. okto ra 4 po lju lja skih uli ah trosili pripadniki OF. Leta 1947 je Triglav urad o postal repu liški držav i si ol v novi slovenski ustavi v tedanji FLR Jugoslaviji (pozneje SFRJ), ko je bil upodobljen v grbu. Tako je ostalo do osamosvojitve Slovenije. Leta 1991 je bil kot glavni sestavni del uvršče v ovi gr Repu like Slovenije in z grbom v zastavo Republike Slovenije. ALJAŽEV STOLP – ZGODBA Z NASLOVNICE LETA 1895? dr. Marija Mojca Peternel Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta mojca.peternel@guest.arnes.si Prispevek poskuša odgovoriti a vpraša je, v kolikš i eri je postavitev Aljaževega stolpa a vrhu Triglava od evala v takrat e tisku i ali je šlo pri te res orda elo za zgod o z aslov i e. Merilo pri ugotavlja ju po e osti dogodka v tiste času je ilo, kako izčrp o se je o te pisalo i e azad je tudi kje v časopisu je ila ovi a o javlje a. Postavitev stolpa s o v prispevku poskušali u estiti v širši ko tekst, saj ve o, da so časopisi ogledalo časa, v katere izhajajo. I ker se je Aljaževo deja je zgodilo ravno v obdobju ostrih nacionalnih nasprotij na Slovenskem, nas je zanimalo, ali je o o javi ovi e orda ilo oč ed vrsti a i raz rati še kaj več ali je šlo le za stvar o poroča je o dogodku. V središču raziskave so ili predvse časopisi iz leta 8 iz da aš jega osred jega slovenskega prostora, pa tudi tisti z O ale i Štajerskega. Na podlagi jihovih odzivov je ilo ogoče sklepati tudi a to, kako široko je ilo a oze lju s slove ski pre ivalstvo z a o Aljaževo deja je. 15